


Pred nami nastopi domači zbor. Poslušamo njihovo izvedbo Rosinijevega "Il Bombonieri". Vemo, kje smo boljši. Tudi naš nastop je suveren. Andraž ima v rokah dobre šilčke. Špiči in ostri na pravih koncih. Tudi poslušalci so navdušeni. 

Med koncertom ima uradna intonerka Nadja tudi solo točko. Nastopi njen dolgi črni šal, note in klavir. Ko note padejo na tipke in dobi aplavz se celo nasmejano prikloni. Le kaj vidi Janežič v njej... Mogoče slepič.
Ne smemo pozabit naše nepogrešljive skupine za Uzbujanje dobre volje. Presenečata nas skoraj vsak dan. Začelo se je že na avtobusu, kjer je vsak dobil v dar copatke.
Okrašene. Take, ki se svetijo ponoči. Tole so copatki ene prve sopranistke, ki rada base vidi.
Nadaljevalo se je z izreki v čokoladnih piškotkih pri zadnji večerji. Pa listki z lepimi željami na vratih sob. Pa velik napis, ki se vsak dan zamenja, na oglasni tabli: "Kar si nekaj res močno želim, mi vedno uspe". Ali pa "O bog! Daj, da bi shujšala. Če mi pa ne uspe, pa naredi vse moje prijateljice debele."

Nadaljevalo se je z izreki v čokoladnih piškotkih pri zadnji večerji. Pa listki z lepimi željami na vratih sob. Pa velik napis, ki se vsak dan zamenja, na oglasni tabli: "Kar si nekaj res močno želim, mi vedno uspe". Ali pa "O bog! Daj, da bi shujšala. Če mi pa ne uspe, pa naredi vse moje prijateljice debele."
Dotaknejo se tudi politike: "Sreče ti ne morata dati ne partija in ne država. Lahko ti jo pa z lahkoto vzameta."
Večerja je spet klasična. Rižek, puranovo stegno, sirčki, pita in sadje... In vino. Jutri je prvi tekmovalni dan. Upamo, da se nam bo prikazalo sonce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar