četrtek, 8. november 2007
Las fotos de España
Marjan: http://picasaweb.google.es/marjan.zupan/AveVBaskiji
Nejc: http://picasaweb.google.es/nejcrudel/AVETolosa
Gregor: http://picasaweb.google.si/GregorHab/AveTolosa
Janez: http://picasaweb.google.com/kujanez/AveSpanija
Janez: http://picasaweb.google.com/kujanez/AvePanijaVelikaZbirka
Andrej: http://picasaweb.google.si/andrej.ranfl/Tolosa2007
ponedeljek, 5. november 2007
Tolosa - Urretxu 11.dan
Safet na Jesenicama:
Vidi, vidi, vidi, vidi,
ovo mora da je Fridi.
Frančiška iz Laz:
Mihaela iz Logatca
ima v zboru tudi bratca.
Ker je Igor bil ves bled,
so mu dali Sumamed.
In ker je na Sumamedu,
nč ni pil, sam mau je jedu.
Ve, da danes ne bo pel
in je tega prav vesel.
Zdaj potapljajočo barko
reševal bo Feguš Marko.
Kje si moje Poooooohorje zeleeeno....?
Hitimo nazaj v naš preljubi Eibar. Peti koncert bo v malem kraju Urretxu. Očitna utrujenost pevk in pevcev je vidna in tudi slišna. Ne gre več. Ampak za koncert se držimo pravila "Ave, dejmo stisnt!" Spet slovenski program. Spet vžge. Spet pojemo z žarom. Le kaj daje moč, da se po 11 dneh lahko tako razpojemo? Ni treba polno besed, ko se poje po naše. Prava publika nas razume in nam močno ploska. Himnična Agur Jaunak in zapremo note. Odidemo še na večerjo k zanimivim možem, ki nam skuhajo po naše. Vroča juha v kateri plavajo veliki kosi krompirja, svinjska pečenka, pire krompir in zelena solata. Kako to paše. Zdravilna hrana.
Ko se vrnemo v dom, vsi skupaj še objamemo našo Tanjo. Zlo fejst punca.
Dost. Konec. Ende. Šlus. Fin
Lep pozdrav iz daljnih krajev,
kjer ni Inkov in ne Majev.
Smo pa najdl neki Baskou,
en se je po riti praskou.
nedelja, 4. november 2007
Tolosa - Tolosa 10. dan
Gallus: Nympha refer. Sferična muzika napolni cerkev in odmev solistov polni pesem. Ker ni aplavzov se sliši le en dolg vzdih. Mendelssohn: Mitten wir je znana že iz Naše pesmi. Se pregrupiramo in odpojemo. Čuti se moč. Izgovarjamo kot za stavo in celo nemški žirant kima. Na koncu še Sandström/Purcell: Hear my prayer potrdi našo odločenost, da naredimo najboljše. Aplavz je dolg, zelo dolg. Navijači so navdušeni. Hvala. Objemi in valovi adrenalina po odličnem nastopu. Naredili smo odlično. Poslušamo še Angleže in Američane. Tudi zelo dobro.
In na koncu rezultati za vse kategorije vseh dni:
petek, 2. november 2007
Tolosa - Eibar 9.dan
Bomo jutri izvedeli, kaj so doživeli.
Komorna zasedba pa ostaja v ljubem nam Eibarju. Zaprti v koncertni dvorani brusimo in pilimo program za oba tekmovalna nastopa. 16 izbrancev. Končno smo vsi skupaj. Andraž pove, da tako Kranken Ave na turneji skoraj ne pomni.
Alenka in njeni obiski prelepega(??) zobozdravnika. Zdaj nosi grelni šal okoli ust. Angela in njena svojeglava trebušna flora in favna. Je pa mladenka le medicinsko šolana in premaga s pomočjo znanosti in farmacije tudi to. Danes je že s tako hitrostjo jedla, da jo je veselje pogledat. Sigurno ji je pomagala topla goveja župca, ki jo je Nejc skuhal.
Manjših prehladov iz začetka turneje pa sploh ne omenjam. Naporni dnevi puščajo sledi. Tudi na glasilkah. Ampak izgleda, da so Ave glasike navajene hudih naporov.
Komorna skupina vadi. Vadi dopoldan in popoldan. Zavzeto. Nekaj je še upornih tonov, ki nočejo v pravo lego. Andraž že poskrbi, da gre vse v pravo smer. Tudi mala skupina lovi svoj zvok. Nasmeh na njegovem obrazu pove, da smo se kar ujeli. Po tolkih vajah pa se je že treba.
Zaukaže kratek večer, ker bo zjutraj razmigavanje ob zgodnji uri. Mislim...
Tolosa - Eibar 8.dan
Poslušat tekmovanje in ostale zbore. Poslušamo nemški, belgijski, singapurski in venezuelski zbor. Nič omembe vrednega. Napram grozljivo dobrim Latvijcem iz Rige. Zmagovalci lanskega mednarodnega Maribora. Užitek jih je poslušat. Svoje delo so opravili zelo dobro. Čeprav imajo drugačno verzijo obvezne Dominguezove Deus, qui illuminas so zelo prepričljivi. Počakajmo na rezultate. Bi pa omenil še zadnjo točko Venezuelcev, ki je vključevala kar nekaj gibalno/plesnih elementov. Skladba bi pri nas zažgala, ampak sigurno bi se basi uprli divji koreografiji. Saj nismo pri Pilates vajah ampak pri zboru.
Tik pred koncertom pa šok. Organizator pove, da je dvorana polna publike, nimajo pa programa in prosijo, če bi nekdo kaj povedal o zboru in koncertu. Andražev namig je jasen. Na hitro sestavim par besed skupaj in napovem zbor. Malo nervoze je tu, saj ni lahko govoriti v jeziku svoje najljubše tašče. Aplavz prežene tremo in v lahnem drncu koncert steče svojo pot. Koncert začenemo z Gallusovim sklopom. Moški O Magnum mysterium in ženski Gloria laus et honor napovesta koncert poln ploskanja. Še obvezna Dominguezo in Krekov Psalm 42 in prvega dela je konec.
... En la segunda parte del concierto cantaremos canciones Eslovenas. Las canciones hablan de amor, la vida, nuestros hijos, nuestra tierra y nuestras flores....
Pa sem jih fotografiral. Publika v močan aplavz, las flores pa v smeh.
Magična Gobčeva Ne ouri, ne sejaj jih osupne. Aplavza kar ni konec. Niti pri Vse rožice rumene, Dekle to mi povej, Polka je ukazana, Gularja sem tjela imiet, Trauniče so žie zalene, Po jezeru in Pa se sliš. Pravzaprav vedno bolj. Slovenska pesem vedno zmaga. Slovenska pesem je zakon. Pred publiko, ki sama ceni in spoštuje svojo zborovsko pesem, se bo tako odzvala tudi na našo pesem. Noro ploskanje.
Ko jim zapojemo še domačo Atxuri beltza jih kar privzdiguje iz stolov. Dokončno pa ne morejo obsedeti, ko ploskajo našemu mistru Ejngatajmtudaj. Končamo s himnično Agur Jaunak. Aplavza, kar ni konec. Prekrasen večer. Med večerjo v študentski menzi, nas nagovori šef celotnega kompleksa. V vznesenem govoru hvali naš koncert in naše petje in nam podari vse časopise in revije, ki objavljajo novice o naših koncertih.
Spanec je spet domena vsakega posameznika, saj imajo jutri komorniki vaje ostali pa prost dan.
četrtek, 1. november 2007
Tolosa - Tolosa 7. dan
sreda, 31. oktober 2007
Tolosa - Bidart 6. dan
Nadaljevalo se je z izreki v čokoladnih piškotkih pri zadnji večerji. Pa listki z lepimi željami na vratih sob. Pa velik napis, ki se vsak dan zamenja, na oglasni tabli: "Kar si nekaj res močno želim, mi vedno uspe". Ali pa "O bog! Daj, da bi shujšala. Če mi pa ne uspe, pa naredi vse moje prijateljice debele."
torek, 30. oktober 2007
Tolosa - Eibar 5.dan
Popoldan imamo na izbiro pot v Bilbao ali domači počitek. Ekipa, ki pride iz Ljubljane je vesela, tako kot mi, da smo skupaj. Večina izkoristi deževen popoldan za krepčilno lepotilni spanec in sekcijske vaje. Glede na prihodnje dneve, se nuestro presidente El Pedro de Beltram y Vino y Jamon de Savedra odloči za skupinsko večerjo v lastni žiriji. Bravo. Tudi ekipa, ki je obiskala Bilbao se vrne s krasnimi vtisi. Žal je Guggenheim ob ponedeljkih zaprt.
Poudarek na večerji je namenjen mesu in ribam. Obilno pospremljen z vinom. Paše čvrsto zvečenje in slasten ugriz v živordeč zrezek. Izrazi veselja v očeh pevcev se nadaljujejo skozi scenosled jamonov in sladic. Ko pa se oglasi pesem večera kar noče biti konec. Marija , Nejčeva žena, prizna... "Da, to so Slovenci!"
Še zadnja pesem za gostilničarja "Ti puob'č jak ne lumpej" in dneva je konec.
nedelja, 28. oktober 2007
Tolosa - San Sebastian 4.dan
Ob jutranjem zbujanju se pojavlja pod vtisom vcerajsnje Anine zgodbe se veliko filozofskih vprasanj. "Kaj bi se zgodilo, ce bi jaz sele po pol ure opazil, da moje zene ni na avtobusu?" se na glas sprasujem med scetkanjem zob. Na pomoc mi priskoci izkusen moz Igor. Ki veliko ve. Njegov odgovor je preprost. "Nic se nebi zgodilo. Vec!"
Po zajtrku oddidemo v San Sebastian. Prelestno soncno vreme nas navdaja z zdravilnim optimizmom, ko zremo v prekrasen Atlantik in njegove valove.
Veselimo se jutrisnjega dneva, saj se nam bo pridruzila se druga ekipa pevcev, ki bodo jutri startali iz Ljubljane. Srecno pot.
Tolosa - Aranda de Duero 3.dan
Nekdo na tej sliki se je ulegel v luzo. Spansko luzo.
Pred katedralo pa nas je pocakala tudi Minna. Vsa trda in cisto bela v svoji maturantski obleki. Marjan je bil navdusen.
Koncert smo izvedli v domaci cerkvi Santa Maria. Ze po prvem aplavzu nam je bilo jasno, da imamo pred seboj drugacno poslusalstvo, kot v Baskiji. Ploskanje je doseglo pravo gostoto sele v zadnjem delu koncerta. Kricanje in stojeci aplavzi pa seveda spet pri nasem mistru Ejngatajmtudaj. Poslusalke so ga kar objemale. In ga niso spustile.
Tudi na stojeci vecerji, kjer smo ponovno poizkusali klobasice, krvavicke, domace vino... Potihem si zelimo ze malo drugacne hrane. Tudi nase presnojedke pridejo na svoj racun. Petje smo si delili z domacim zborom.
Klasicen razplet vsake dobre zborovske veselice na tekmovalni turneji je seveda vzdignjena obrv nasega Umetniskega. Gremooooo...
Saj so se 4 ure voznje nazaj. Sofer malo kislo gleda in pritiska na plin. Ampak krasno sladko vince in spet premajhni mehurji nasih deklet zahtevajo postanek. Hitro opravimo in speljemo. Po pol ure pa nenadoma Andijev zaskrbljen glas: "Kje je Ana? Fantje ne se hecat!" Neverjetno.... Ana je ostala sama. O Ana, tugo mojih dana. Na zadnji postaji, pred pol ure. Ko vodic Nejc pove soferju bridko resnico in naso zeljo, da se vrnemo ponjo nazaj, mu le ta pove eno kratko sofersko zgodbo o spanskih materah, psih in spolnih odnosih. Nejc je kot pravi vodic cisti profesionalec. Par telefonskih klicev in cez eno uro nas Ana dohiti. Nakljucni francoski sofer kombija nam jo zopet pripelje. Aplavz ob uspesnem snidenju in Andijev objem sta bila zelo spontana. "Mi se imamo takooo radi!" Od zdaj naprej nam bo Ana vecna skrb ob odhodih.
Sofer nato do doma v Eibaru nadaljuje s pritiskanjem na plin.
sobota, 27. oktober 2007
Tolosa - Santurzi 2.dan
In tako smo odsli iz nasih Trbovelj, kraja kjer ne sije sonce in pticki ne pojo, skozi hudo industrializirano Baskijo. Santurtzi je kraj ob atlanski obali. Ribiski kraj. Koncert je v cerkvi San Jorge. (Svetiii Jurij...sveti Juriiij...) .
Se en dokaz, da ni lepsega kot mladenka, ki je mastna okoli ust od sveze pecenih atlantskih sardin.