Dan se je začel krasno. Sonce sije. Izgleda pa takole. Naš blok obsijan s soncem. Direktno noter, v iber, navzgor vsobo močno sije. Nad hribom se podijo m'glice ampak jutranja svetloba navdušuje. Ko opraviva s cimrom Janezom jutranje prhanje, miljenje in brisanje se napotiva navzgor po hribu Golgota, kjer naju čaka zajtrk. Nič drugačen, kot vsak dan. Francoske štručke, maslo, marmeladka in kozarec kavice. Edini razlog da to delava po tako kratki noči : "Gregor, morva it. Če ne, padeva u švohost!" Proti takim argumentom se ne da upirat.Edina sva na zajtrku. Malo kasneje se nama priduži še Branko. Vsi ostali spijo. No, nekaj je tudi ekstremnih športnikov, ki se pred zajtrkom odpravijo na hrib nad blokom. 40 minut navpične hoje. Zgoraj pa razgled na celoten Eibar, črede ovac ki se pasejo in jutranje lovce, ki streljajo ptičke. Baje potem jutranji zajtrk bolj paše. Kdo bi vedel...
Andraž je milosten. Zvečer je koncert v Eibaru, zato bo danes samo ena kratka vajca. Kukr en mali panin s'z mortadelco. Tolko da se najde nekaj vežbanja pri roki. Popoldan pa prosto.
Mala skupinica nas odide v Toloso. 
Vodič Nejc usliši drobno prošnjo in nam pokaže znamenito gostilno Martin Beratasegui. 3 Michelin zvezdice. Nejc na tej sliki kaže hrbet.
Poslušat tekmovanje in ostale zbore. Poslušamo nemški, belgijski, singapurski in venezuelski zbor. Nič omembe vrednega. Napram grozljivo dobrim Latvijcem iz Rige. Zmagovalci lanskega mednarodnega Maribora. Užitek jih je poslušat. Svoje delo so opravili zelo dobro. Čeprav imajo drugačno verzijo obvezne Dominguezove Deus, qui illuminas so zelo prepričljivi. Počakajmo na rezultate. Bi pa omenil še zadnjo točko Venezuelcev, ki je vključevala kar nekaj gibalno/plesnih elementov. Skladba bi pri nas zažgala, ampak sigurno bi se basi uprli divji koreografiji. Saj nismo pri Pilates vajah ampak pri zboru.
Pohitimo nazaj na večerni koncert. V Eibar Coliseo. Moderen in obnovljen kulturni dom. Odlična akustika. Veselimo se koncerta, saj so koncerti pred Baskovsko publiko vedno doživetje. Hitra akustična vaja in še hitrejše preoblačenje. Ups, nov modni dodatek k ženskim oblekam.
Tik pred koncertom pa šok. Organizator pove, da je dvorana polna publike, nimajo pa programa in prosijo, če bi nekdo kaj povedal o zboru in koncertu. Andražev namig je jasen. Na hitro sestavim par besed skupaj in napovem zbor. Malo nervoze je tu, saj ni lahko govoriti v jeziku svoje najljubše tašče. Aplavz prežene tremo in v lahnem drncu koncert steče svojo pot. Koncert začenemo z Gallusovim sklopom. Moški O Magnum mysterium in ženski Gloria laus et honor napovesta koncert poln ploskanja. Še obvezna Dominguezo in Krekov Psalm 42 in prvega dela je konec.
... En la segunda parte del concierto cantaremos canciones Eslovenas. Las canciones hablan de amor, la vida, nuestros hijos, nuestra tierra y nuestras flores....Pa sem jih fotografiral. Publika v močan aplavz, las flores pa v smeh.
Magična Gobčeva Ne ouri, ne sejaj jih osupne. Aplavza kar ni konec. Niti pri Vse rožice rumene, Dekle to mi povej, Polka je ukazana, Gularja sem tjela imiet, Trauniče so žie zalene, Po jezeru in Pa se sliš. Pravzaprav vedno bolj. Slovenska pesem vedno zmaga. Slovenska pesem je zakon. Pred publiko, ki sama ceni in spoštuje svojo zborovsko pesem, se bo tako odzvala tudi na našo pesem. Noro ploskanje.
Ko jim zapojemo še domačo Atxuri beltza jih kar privzdiguje iz stolov. Dokončno pa ne morejo obsedeti, ko ploskajo našemu mistru Ejngatajmtudaj. Končamo s himnično Agur Jaunak. Aplavza, kar ni konec. Prekrasen večer. Med večerjo v študentski menzi, nas nagovori šef celotnega kompleksa. V vznesenem govoru hvali naš koncert in naše petje in nam podari vse časopise in revije, ki objavljajo novice o naših koncertih.
Spanec je spet domena vsakega posameznika, saj imajo jutri komorniki vaje ostali pa prost dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar