Tolosa - Urretxu 11.dan

Čim smo legli je zvonila budilka. Če to ni grozno. In tako naporno. Glasilke že sporočajo, da seka kazalec na rdečo.

In že se peljemo v Toloso. Ne čisto kompletni, ker se nekaj nekomornikov fizično ni uspelo odlomit od postelje. Škoda. Spet avtobus, spet 50 km v eno smer. Spet šofer, ki vozi veliko Scanio kot motorist. Polagamo baskovske ovinke. "Dej bolj počaaaaas!" Tak klic razume šofer tudi po slovensko.Med vožnjo se spet vključi Vaso, ki mu Sandi Čolnič prebere par email čestitk:

Safet na Jesenicama:


Vidi, vidi, vidi, vidi,
ovo mora da je Fridi.












Frančiška iz Laz:

Mihaela iz Logatca
ima v zboru tudi bratca.

Naš nasmejani arhivar, v objemu solistk. Le kje ima fant desno roko?

Ker je Igor bil ves bled,
so mu dali Sumamed.
In ker je na Sumamedu,
nč ni pil, sam mau je jedu.
Ve, da danes ne bo pel
in je tega prav vesel.
Zdaj potapljajočo barko
reševal bo Feguš Marko.

Ob 11h dopoldan nastopimo na zaključni prireditvi. Sukyaki in Monteverdi. In podelitev nagrad. Velik ZLAAAAAT kipec in malo manjši SREBRNI kipec in velika črna baskovska čepica za Andraža. To je čepica zmagovalcev. Zgoraj jo nosi Igor.

Kosilo je slavnostno. Vsi skupaj na enem mestu. Vsi zbori. Masovno hranjenje pevcev. Juha iz črnega fižola, krvavice in sladko zelje in feferončki. In vino.

Kje si moje Poooooohorje zeleeeno....?











Hitimo nazaj v naš preljubi Eibar. Peti koncert bo v malem kraju Urretxu. Očitna utrujenost pevk in pevcev je vidna in tudi slišna. Ne gre več. Ampak za koncert se držimo pravila "Ave, dejmo stisnt!" Spet slovenski program. Spet vžge. Spet pojemo z žarom. Le kaj daje moč, da se po 11 dneh lahko tako razpojemo? Ni treba polno besed, ko se poje po naše. Prava publika nas razume in nam močno ploska. Himnična Agur Jaunak in zapremo note. Odidemo še na večerjo k zanimivim možem, ki nam skuhajo po naše. Vroča juha v kateri plavajo veliki kosi krompirja, svinjska pečenka, pire krompir in zelena solata. Kako to paše. Zdravilna hrana.

Tole je pa naš Nejc Rudl. Vodič. Kaj vse je ta fant naredil za nas. Še ko se je zmotil v urah, mu tega nismo mogli prav ornk zamerit. Neverjetno, kaj vse je naredil za nas. Nas spodbujal med tekmovanji, ploskal na koncertih, fotografiral, njegov Opel je bil vedno poln, ko je izpolnjeval drobne kaprice. Tega sigurno ne učijo v šolah za vodiče po zborovskih tekmovanjih.

El presidente Pedro de Beltram y Vino y Jamon de Savedra je povzel spodnjo misel o Nejcu: "Pravzaprav bi bila Tolosa brez Nejca, ali pa s kom drugim en velik šit! Ko pridemo naslednjič, bomo zahtevali le tebe!"

Hvala Nejc.

Ko se vrnemo v dom, vsi skupaj še objamemo našo Tanjo. Zlo fejst punca.



Dost. Konec. Ende. Šlus. Fin



Lep pozdrav iz daljnih krajev,
kjer ni Inkov in ne Majev.
Smo pa najdl neki Baskou,
en se je po riti praskou.